Acts 14

Potovanje v Ikonijo

1V Ikoniji sta šla Pavel in Barnaba spet najprej v sinagogo in sta tam tako prepričljivo pridigala, da so mnogi – Judje kakor tudi Grki – začeli verovati. 2Judje pa, ki niso ničesar hoteli vedeti o Božjem sporočilu, so očrnili Pavla in Barnabo in pripovedovali mnogo slabega o njiju. 3Kljub temu sta ostala dalj časa tam in neustrašeno javno pridigala. Zanašala sta se namreč na Božjo pomoč. Bog pa je svojo besedo vidno potrjeval z mnogimi čudeži in znaki, ki sta jih delala Pavel in Barnaba. 4Prebivalstvo se je razhajalo v mišljenju. Mnogi so bili na strani judovskih voditeljev, drugi pa so držali z apostoloma. 5– 6Ko sta opazila, da so judovski kot tudi nejudovski nasprotniki skupaj z oblastmi sklenili, da ju bodo preganjali in kamenjali, sta zbežala v pokrajino Likaonijo, 7v mesti Listro in Derbo, da bi po vsej tamkajšnji okolici oznanjala evangelij.

Hromi človek v Listri ozdravljen

8V Listri je živel človek, ki je bil hrom od rojstva. Nikoli v življenju ni naredil koraka. 9Ta mož je poslušal Pavla, ko je pridigal. Pavel je postal pozoren nanj in je opazil, da ima toliko vere, da bi ga lahko ozdravil. 10Zato mu je glasno zaklical: “Vstani in postavi se na noge!” Mož je skočil pokonci in je lahko hodil. 11Ko so ljudje opazili, kaj je Pavel storil, so zaklicali v svojem jeziku, ▼

▼V izvirniku: likaonski.

ki ga apostola nista razumela: “Bogova sta prišla k nam v človeški podobi!” 12Barnabo so imenovali “Zevsa”, Pavla pa “Hermesa”, ker je bil on govornik. 13Duhovniki iz Zevsovega svetišča, ki je bil pred mestnimi vrati, so pripeljali junce in prinesli vence k mestnim vratom, da bi apostoloma pred vsem ljudstvom žrtvovali. 14Ko sta Pavel in Barnaba doumela, kakšno namero imajo, sta raztrgala svoje obleke, stekla sta med množico in kričala: 15“Kaj delate, možje! Midva sva samo človeka iz mesa in krvi, kot ste vi. Z najinim pridiganjem sva pravzaprav želela doseči, da bi se obrnili od teh mrtvih malikov ter da bi verovali v živega Boga, ki je ustvaril ves svet, zemljo, morje in vse, kar je v njem! 16Doslej je pustil ljudi, naj hodijo po svojih potih. 17Kljub temu pa bi morali vedeti, da živi, kajti storil vam je mnogo dobrega. Njemu se lahko zahvalite za dež in bogate žetve; on vam daje hrano ter vas obsipa z veseljem.” 18S temi besedami sta Pavel in Barnaba komaj odvrnila ljudstvo, da jima niso darovali.

19Potem pa so prišli Judje iz Antiohije in Ikonije. Naščuvali so množico zoper apostola, tako da so Pavla kamnali. Ker so ljudje mislili, da je Pavel mrtev, so ga odvlekli pred mestna vrata. 20Ko pa so ga obkrožili učenci, je Pavel spet prišel k sebi, se dvignil in odšel nazaj v mesto. Naslednji dan je odšel z Barnabo naprej v Derbo.

Pavel in Barnaba se vrneta nazaj v Antiohijo in Sirijo

21Potem ko sta apostola pridigala v Derbi o veselem sporočilu in so mnogi tam postali kristjani, sta krenila nazaj v Listro, Ikonijo in Antiohijo. 22Tam sta spodbujala mlade kristjane, naj ostanejo čvrsti v veri in jih ponovno spominjala na to, da pot v Božje kraljestvo vodi skozi mnogo trpljenja. 23Pavel in Barnaba sta v vsaki cerkvi postavila starešine izmed tistih, ki so v času njunega prvega obiska postali kristjani. Apostola sta se zanje postila in molila. 24Potem sta potovala skozi pokrajini Pizidijo in Pamfilijo 25ter sta oznanjevala evangelij v mestu Pergi. 26Iz pristaniškega mesta Ataleje sta se spet odpeljala v Antiohijo. Tam se je tudi začelo njuno potovanje in tam so jima zaupali nalogo, ki sta jo zdaj opravila. 27Takoj po njuni vrnitvi v Antiohijo sta sklicala cerkev. Pripovedovala sta o Božjih čudežih z njunega potovanja in o tem, kako je Bog tudi poganom pokazal pot do vere. 28Pavel in Barnaba sta ostala dalj časa pri kristjanih v Antiohiji.